Vsebina projekta

O projektu

Upravljanje z vodami je ena glavnih tem 21. stoletja, saj se zaradi povečane porabe količina vodnih  virov naglo zmanjšuje, predvsem pa je ogrožena njihova kakovost. Poudarek je na vodnih virih v globalnem merilu, predvsem je pomemben miselni preskok iz golega izkoriščanja vodnih virov v sonaravno upravljanje z vodnimi viri (WORLD BANK 1998). Voda, kot naravni vir je ena od dobrin, ki pogojuje tako človekov obstoj in zdravo življenje, kot tudi gospodarski razvoj. Voda je ena najbolj pomembnih strateških dobrin vsakega naroda,  vsakega naselja in vsakega  človeka. Z vodo moramo ravnati na način, ki bo tudi prihodnjim generacijam omogočil zadostne količine in njeno ustrezno kakovost.  
Območje Pomurja, Spodnjega Podravja in Međimurja povezujejo številne skupne geografske, kulturne, razvojne in okoljske značilnosti, predvsem pa geografska lega med porečji reke Mure in Drave. Za doseganje zadostne stopnje trajnostnega demografskega in gospodarskega razvoja obmejnega območja je med drugim potrebno zagotoviti ustrezno skupno trajnostno upravljanje z vodami, še posebej ustrezno zbiranje in čiščenje odpadnih voda in zaščita vodnih virov območja. Onesnaženje podzemnih in površinskih voda je predvsem posledica obremenjevanja iz razpršenih virov intenzivnega kmetijstva in razpršene urbanizacije, značilno za celotno čezmejno projektno območje.


Projekt nagovarja predvsem štiri  zaznane sklope problemov v  čezmejnem območju, pa tudi širše:

  1. Reševanje vprašanja odpadnih komunalnih voda v razpršenih naseljih:
    Za projektno območje obeh držav je značilno veliko število malih, razpršenih naselij, s povprečno gostoto naseljenosti cca. 94 prebivalcev/km2, kar predstavlja veliko oviro za ustrezno reševanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na tem območju. Izkušnje kažejo , da so konvencionalni pristopi  pri reševanju odvajnja in čiščenja  odpadnih voda na teh območjih pogosto neustrezni, saj so povezani s prevelikimi stroški izgradnje in vzdrževanja sistemov. Za ta naselja je značilna slaba komunalna urejenost, pogosto so edini način tretiranja komunalnih odpadnih vod individualne greznice, ki so velik točkovni vir obremenjevanja.Cilj tega projekta je opredeliti tehnološko, ekološko  in ekonomsko najustreznejš

  2. Onesnaževanje voda zaradi intenzivnega kmetijstva in problem zagotavljanja zadostnih količin vode:
    Onesnaževanje iz intenzivne kmetijske dejavnosti je na projektnem območju eden poglavitnih virov onesnaževanja površinskih in talnih voda. Z osuševanjem in melioracijami zemljišč v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so imeli za posledico veliko ekološko osiromašenje, se je samočistilna sposobnost okolja bistveno zmanjšala, pomanjkanje vode in vsakoletne suše, povezane s klimatskimi spremembami, pa otežujejo tudi kmetijsko proizvodnjo. Za zmanjševanje vplivov kmetijske dejavnosti na vodne in kopenske ekosisteme in s tem na zdravje ljudi je potrebno uporabljati naravne sisteme, ki jih imenujemo ekoremediacije (naravna oživitev, ERM), saj v prihodnje ne bo možno povečevati pritiskov na okolje zaradi močno preseženih koncentracij dušika tako v vodi kot v tleh. Z ERM tehnologijami  lahko z naravnimi sistemi in procesi zaščitimo in obnovimo okolje ter tako  zagotovimo trajnostno gospodarstvo, izboljšamo kakovost vodnih virov in kmetijskih pridelkov ter preprečimo sušo.

  3. Pomanjkanje transfera znanj in dobrih aplikativnih modelov varstvene rabe
    Transfer znanj in dobrih aplikativnih modelov so na žalost na področju  odvajanja in čiščenja voda ter upravljanja z vodami še vedno precej omejene z mejami nacionalnih držav. Modeli in dobre prakse na čezmejnem območju sicer obstajajo in so zaradi podobnih mejnih vstopnih pogojev in naravnih danosti tudi v veliki meri prenosljivi (z manjšimi prilagoditvami na zakonodajni in administrativni ravni ter lokalnim specifikam območja), vendar pretoka znanj in izkušenj ne zaznavamo v dovolj veliki meri. Zato bomo v okviru projekta povečali transfer znanja in dobrih praks iz območja Slovenije v Hrvaško ter s pilotnimi ureditvami pokazali možnosti akcijskega pristopa doseganja varstvene rabe za trajnostno gospodarjenje.

  4. Nezadostna informiranost in ozaveščenost prebivalcev, javnega sektorja in gospodarstva o pomenu in potencialih sonaravnega upravljanja z vodami
    Premajhna informiranost o pomenu in potencialih sonaravnega upravljanja z vodami je ovira varstveni rabi in trajnostnemu gospodarstvu. Koncept ERM za kmetovanje je izdelan, vendar zaradi problemov pri ozaveščanju in informiranju ciljnih skupin (individualne kmetije, pa tudi zadruge), ki jim je ta koncept namenjen, prihaja do težav pri implementaciji. Izkušnje kažejo, da bo potrebno za promocijo in implementacijo teh rešitev uporabiti bolj individualni pristop informiranja, motiviranja in ozaveščanja. V ta namen bodo organizirane delavnice dobrih praks, motivacijske delavnice in ogledi razvojnih modelov, da bodo ljudje iz območja dobili neposredne izkušnje trajnostnih pristopov na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, zmanjševanja pritiskov na podeželju iz kmetijstva in lastnih razvojnih možnosti v smeri trajnostnih pristopov.


Ciljne skupine:

  • lokalne skupnosti, prebivalci ruralnega obmejnega območja, kmetje, lastniki zemljišč, komunalna podjetja, nevladne organizacije (trajnostni razvoj, turizem, ekološka združenja…)

Predstavniki ciljnih skupin iz območja bodo v projektu dobili neposredne izkušnje trajnostnih pristopov na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, varovanju vodnih virov in zmanjševanja pritiskov na podeželju iz kmetijstva ter prepoznavanju lastnih razvojnih možnosti v smeri trajnostnih pristopov razvoja.

 

Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko      Univerza v Mariboru - Filozofska fakulteta      Evropsko teritorialno sodelovanje